APDEJT.si

Poleg Putinovega komentarja o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi temeljil na posodobljeni različici predloga po srečanju s Trumpom na Aljaski, so se pojavile informacije o Kirillu Dmitrijevu, posebnem odposlancu Vladimirja Putina, ki naj bi bil soavtor Trumpovega načrta za Ukrajino. Predlog načrta predvideva priznanje Krima ter celotnih regij Doneck in Lugansk kot ruskih, medtem ko naj bi se preostala ozemlja razdelila glede na frontno linijo. ZDA naj bi Ukrajini predlagale mirovni načrt v 28 točkah, ki je pritegnil pozornost tako Putina kot Zelenskega.

Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija prejela Trumpov mirovni načrt za Ukrajino in da je o njem razpravljal s Trumpom. Po poročanju naj bi Trump dal Zelenskemu ultimat za sprejetje mirovnega načrta do četrtka. Načrt naj bi vseboval 28 točk.

Ruske sile naj bi po zavzetju Kupjanska obkolile veliko skupino ukrajinskih sil na levem bregu reke Oskol. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova naj bi bilo obkoljenih okoli 5000 ukrajinskih vojakov. Ruske sile naj bi si s tem omogočile lažje napredovanje proti Čugujevu in Harkovu.

Vladimir Putin je obiskal eno od poveljniških mest skupine Zahod. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetek ruskih vojakov v južnem delu Pokrovska. Gerasimov je Putinu poročal, da so ruske sile prevzele nadzor nad 70 % Pokrovska in več kot 80 % Vovčanska.

Vladimir Putin je izjavil, da je Moskva prejela ameriški mirovni načrt za Ukrajino in da bi lahko bil osnova za mir. Poudaril je, da ameriški načrt ni bil konkretno usklajen z Rusijo, vendar je Kremelj pripravljen pokazati "fleksibilnost". Po Putinovih besedah je Ukrajina glavna ovira pri uresničitvi mirovnega načrta.

Kremelj je pozval ukrajinskega predsednika Zelenskega, naj se začne pogajati, preden izgubi še več ozemlja. Zelenski se je o ameriškem mirovnem načrtu pogovarjal s francoskim predsednikom, nemškim kanclerjem in britanskim premierjem. Donald Tusk je reagiral na domnevni ameriško-ruski mirovni načrt, ki ga je kritiziral, kritike pa so letele tudi na Trumpa, ki naj bi si želel le Nobelovo nagrado za mir.

Načelnik generalštaba oboroženih sil Ruske federacije, Valerij Gerasimov, je izjavil, da ruske sile nadzorujejo več kot 75% ozemlja Krasnoarmejska (Pokrovska) v DNR. Prav tako je dejal, da ukrajinske sile ne prenehajo s poskusi deblokade svojih enot v aglomeraciji Krasnoarmejsk-Dimitrov.

Poročila razkrivajo, da naj bi Donald Trump odobril mirovni načrt s 28 točkami, ki vključuje ozemeljske koncesije Ukrajine Rusiji, natančneje oddajo regije Donbas v najem. Evropski diplomati poudarjajo, da morata biti Ukrajina in Evropa vključeni v kakršne koli pogovore o končanju vojne. Ameriški kongresniki iz obeh strank so kritični do načrta in ga označujejo za nagrado agresiji. Keith Kellogg naj bi januarja 2026 zapustil položaj posebnega odposlanca Donalda Trumpa za Ukrajino.

Ruska vojska je po poročanju nemškega tabloida Bild in ruskih virov prodrla skozi ukrajinsko obrambo pri Severodonetsku, pomembnem mestu v Donecki ljudski republiki (DNR). Ruske sile so zavzele vasi Vijemka in Ivano-Darjevka ter vstopile v južni del Severodonetska. Napredovanje ruskih sil potrjujejo tudi posnetki ruskih brezpilotnih letalnikov. Osvojitev Severodonetska bi ruskim silam omogočila dostop do meje med Lugansko in Donecko.

Načelnik generalštaba ukrajinske vojske, Andrej Gnatov, je sporočil, da bo vojaško vodstvo sprejelo vse odločitve glede Pokrovska (prej Krasnoarmejsk). Ukrajinski mediji poročajo, da bodo rezultati teh odločitev javno objavljeni. Konec oktobra je načelnik ruskega generalštaba Gerasimov poročal Putinu o obkolitvi ukrajinskih sil v okolici Pokrovska in Mirnograda.

Vladimir Putin je naročil visokim uradnikom Kremlja, da pripravijo predloge za morebitno ponovno izvedbo jedrskih poskusov, prvič po letu 1990. Razlog za to so bile izjave ZDA o ponovnem izvajanju tovrstnih poskusov.

Vodja generalštaba, Valerij Gerasimov, je izjavil, da lahko priprava na jedrske poskuse traja od nekaj mesecev do več let.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je pozval predsednika Vladimirja Putina, naj nemudoma začne s pripravami na jedrske poskuse v polnem obsegu. Putin je dejal, da bo Rusija razmislila o ponovni izvedbi jedrskih poskusov, če bodo to storile Združene države. Hkrati pa je ruski zunanji minister Sergej Rjabkov izjavil, da pogoji za srečanje med Putinom in Trumpom še niso izpolnjeni.

Vladimir Putin je naročil pripravo predlogov za morebitne jedrske poskuse, s poudarkom, da bo Rusija to storila le, če bodo to storile tudi ZDA. Priprave naj bi potekale na Arktiki. Iranski strokovnjak je izjavil, da se Rusija pripravlja na revizijo jedrske doktrine odvračanja. Putin je tudi izjavil, da poseduje dokumente, ki dokazujejo, da zahodne službe želijo destabilizirati Rusijo, in da so lažne informacije orožje, ki ga uporabljajo sovražniki Rusije.

Ukrajinske sile so izvedle napad z droni na jez pri Belgorodu, z namenom poplaviti ruske položaje. Rusija je zaradi tega razglasila izredne razmere za jez. Moskva je bila po ruskih navedbah drugič zapored tarča ukrajinskega napada z droni, pri čemer naj bi bilo uničenih 17 dronov.

Posebni odposlanec Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev, je med pogovori v ZDA poudaril, da je rešitev konflikta v Ukrajini možna le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov. Rusija je obsodila poskuse spodkopavanja konstruktivnega dialoga z ZDA. Na pogovore je prinesel čokoladne bombone s Putinovimi citati, med drugim tudi citat "Ruske meje se nikjer ne končajo".

Donald Trump je označil rusko testiranje jedrskega orožja za "neprimerno" in pozval Putina, naj konča vojno v Ukrajini, ki se približuje četrtemu letu. Medtem je Ukrajina izvedla obsežen napad z droni na Brjansk, pri čemer je umrla ena oseba, pet pa je bilo ranjenih. Ruska zračna obramba naj bi sestrelila približno 30 dronov nad Moskvo.

Donald Trump je označil rusko testiranje jedrskih raket za neprimerno in poudaril, da se ne bo sestal s Putinom, če ne bo pripravljen skleniti dogovora za končanje vojne v Ukrajini. Putin naj bi se medtem pojavil v bojni opravi in se hvalil z "nepremagljivo" raketo.

Vladimir Putin je sporočil, da je Rusija uspešno preizkusila novo jedrsko križarsko raketo in se približuje njeni namestitvi v arzenalu oboroženih sil. Po Putinovih besedah naj bi raketa dosegla katero koli tarčo na svetu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izdal ostro opozorilo, da bi uporaba ameriških raket Tomahawk s strani Ukrajine za napad na rusko ozemlje izzvala "neverjeten" odziv. Putin je dejal, da bi ukrajinski napadi z raketami Tomahawk povzročili "ogromen" odgovor. Poleg tega je Putin zavrnil nove sankcije, ki so jih uvedle ZDA proti dvema ruskima naftnima družbama.

Vladimir Putin je nadziral načrtovane vaje ruskih strateških jedrskih sil, ki so vključevale izstrelitve raket. Vaje so potekale v času, ko so ZDA napovedale preložitev načrtovanega drugega vrha med Putinom in Trumpom. Rusija se sooča z različnimi težavami, poleg mirovnih pogajanj.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je na konferenci v Londonu izjavil, da je rešitev konflikta v Ukrajini preprostejša od končanja vojne na Bližnjem vzhodu. Po njegovem mnenju bi zadoščal en telefonski klic ruskega predsednika Vladimirja Putina generalu Valeriju Gerasimovu z ukazom o umiku vojske. Sikorski je prepričan, da lahko Rusija vojno izgubi, pomembno pa je tudi stanje ruskega gospodarstva v kontekstu morebitne prekinitve ognja.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je med obiskom v Helsinkih, kjer se je srečal s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom in predsednikom parlamenta Jussijem Halla-ahojem, izrazil prepričanje, da je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen napasti nove države. Nawrocki je poudaril, da ne verjame v dobre namene Putina in kritiziral Donalda Tuska zaradi žalitve ameriškega naroda. Obisk v Helsinkih je del Nawrockijeve diplomatske ofenzive, ki jo je začel v Vilni.

Ruski predsednik Vladimir Putin je generalu Valeriju Gerasimovu podelil odlikovanje za hrabrost, medtem ko je Mednarodno kazensko sodišče zoper njega izdalo nalog za aretacijo zaradi domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini. Zahodne sankcije proti Rusiji po poročanju Dmitrija Peskova niso imele učinka. V Rusiji je bil generalni direktor proizvajalca kalijevega gnojila K-Potash Service, Aleksej Sinicin, najden mrtev blizu Kaliningrada, kar je že 19. ruski direktor, ki je umrl pod sumljivimi okoliščinami od začetka invazije na Ukrajino. Kremelj spodbuja uporabo aplikacije za sporočanje, ki oblastem omogoča dostop do uporabniških podatkov. Nedavni napad Rusije na Ukrajino je sprožil odziv ameriškega predsednika Trumpa, ki je nakazal novo stopnjo sankcij.

Poljska je sporočila, da je sestrelila ruske drone nad svojim ozemljem, potem ko je bil poljski zračni prostor večkrat kršen med ruskim napadom na Ukrajino. Zaradi incidenta je bilo začasno zaprtih več letališč na Poljskem.

V ruskih napadih na Ukrajino je bilo v zadnjih 24 urah ubitih najmanj sedem civilistov, 23 pa ranjenih. Raketni napad na vladno zgradbo v Kijevu je vseboval poleg ruskih in beloruskih tudi dele ameriške proizvodnje. Ukrajina je z droni napadla ruski turistični grad Soči, pri tem je ena oseba umrla. Napad naj bi se zgodil med obiskom ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Cene nafte so se v torek zvišale zaradi skrbi glede motenj v dobavi, ki jih povzroča stopnjevanje konflikta med Rusijo in Ukrajino. Ukrajinski napadi z droni na ruske rafinerije so dodatno prispevali k dvigu cen. Medtem so azijske borze zabeležile skromno rast, ki jo je spodbudila tehnologija in umetna inteligenca, pri čemer je rast Alibabe pozitivno vplivala na trge v vzponu. Vplivni ruski vojaški opazovalci kritizirajo obrambno ministrstvo in generala Valerija Gerasimova zaradi pretiravanja ozemeljskih pridobitev.

Srbski in črnogorski mediji poročajo o zemljevidu, ki naj bi razkrival prave ambicije Vladimirja Putina v Ukrajini. Zemljevid se je pojavil med govorom načelnika Generalštaba Valerija Gerasimova o načrtih Rusije za pomladno-poletno ofenzivo. Po navedbah medijev naj bi zemljevid nakazoval, da se Rusija ne bo ustavila, dokler ne bo zavzela dveh dodatnih ukrajinskih regij. Poročanje izpostavlja tudi nadaljevanje ruskih napadov na ukrajinska mesta kljub mirovnim pogovorom.

Evropska komisija je potrdila, da je letalo Ursule von der Leyen med letom v Bolgarijo utrpelo motnje v signalu GPS. Sumijo, da je za motnjami odgovorna Rusija. Incident se je zgodil med približevanjem letala letališču v Bolgariji.